RAZSTAVA V SINAGOGI LENDAVA: Knjižna dediščina predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti – Molitveniki in obredne knjige ter njihovi lastniki

Galerija-Muzej Lendava, 22. oktober ― Galerija - Muzej Lendava ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota vas vljudno vabita na odprtje razstave z naslovom Knjižna dediščina predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti Molitveniki in obredne knjige ter njihovi lastniki ki bo v četrtek, 24. oktobra 2024, ob 18. uri v lendavski sinagogi (Spodnja ulica 5, Lendava). Nadaljujte z branjem →

Matjaž Wenzel / Men Face Down

UGM, 21. oktober ― Na promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down [Moški z obrazom navzdol], kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu.
Likovno-pesniški večer v GPN (24.10.24)

Likovno-pesniški večer v GPN (24.10.24)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 18. oktober ― Vabimo vas na poseben likovno-pesniški večer, ki bo v četrtek, 24. oktobra 2024 in se bo začel ob 17. uri. Kustosinja razstave, Breda Ilich Klančnik nas bo popeljala po razstavi Tihožitja in krajine, na kateri so razstavljene slike in akvareli Milana Rijavca. Ob 18. uri pa bo pesnik Uroš Zupan bral poezijo iz zbirke Čarobna dolina, ki s pesniško govorico prepleta čarobnost slikovnih podob Milana Rijavca z njegovimi verzi. Veselimo se vaše družbe in skupnega umetniškega večera. e-vabilo.jpg
MIRKO BRATUŠA: SKOTOM

MIRKO BRATUŠA: SKOTOM

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. oktober ― Razstava Mirka Bratuše z naslovom Skotom nas vabi k poglobljenemu razmisleku o percepciji, družbeni slepoti in naši vlogi opazovalcev. Skotoma, iz grščine, pomeni temo ali slepoto in v sodobnem kontekstu označuje delno slepoto vidnega polja, pa tudi socialne slepote, kot so predsodki, ideološka neobčutljivost in prostovoljna nevednost. Mirko Bratuša, čeprav pogosto označen kot nepolitičen umetnik, v svojih delih odpira vprašanja, ki izzivajo družbeno normo in vabijo k aktivnemu sodelovanju opazovalca. Njegove skulpture, narejene iz različnih materialov, od lesa do keramike, nas ne le opominjajo na preteklost, temveč nas postavljajo v položaj, kjer moramo razumeti proces njihovega nastanka. Razstava nagovarja gledalce, da presežejo zgolj pasivno opazovanje in postanejo sostorilci ter sokrivci pri odkrivanju in razumevanju umetniških del. Bratuša s svojo umetnostjo razkriva arkano – skrito vednost, ki presega zgolj estetsko doživetje in se dotika globljih vprašanj o našem odnosu do sveta, tehnologije in narave. dr. Darij Zadnikar Mirko Bratuša že desetletja navdušuje občinstvo z domiselnimi in igrivimi stvaritvami, ki izhajajo iz njegovega poglobljenega razumevanja, kako s prepletom tradicionalnih in sodobnih pristopov omogočiti, da kip izstopi iz hrupnega, hitro spreminjajočega sveta podob in informacij. Njegovi samostojni kipi, skupine ali kompozicije, ki pogosto mejijo na intervencije, nas prevzamejo s svojo prepoznavno noto in čutno prezenco. Iz prostorov»bijejo« kot enigmatične konstrukcije, figure, živali, stvari ali kot prikazni. Duhovitost, ena od avtorjevih značilnih karatkeristik, s katero suvereno bogati raznoliko krajino sodobnega kiparstva doma in v tujini, je moč razbrati tudi v stvaritvah, ko kipar zavestno poseže v kritiko širših družbenih oziroma aktualnih razmer. V svojih uspešnih prizadevanjih na področju spomeniške plastike je Bratuša večkrat razrahljal problematičen kontekst, v katerega se je ujela določena tematika, povezana z zgodovinsko osebnos
Kartografija v igri /ah: umetnost kritične igre in geopolitike

Kartografija v igri /ah: umetnost kritične igre in geopolitike

Center in Galerija P74, 17. oktober ― Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti 25. 10.15. 12. 2024 La Box, Ensa Bourges (Francija)    _____  Kustosa razstave: Ludovic Bernhardt, Ferenc Grof Razstava Kartografija v igri(ah). Umetnost kritične igre in geopolitike, temelji na delu švedskega umetnika Öyvind Fahlström (1928 – 1976) in prinaša dela umetnic in umetnikov, ki se soočajo z manipulacijo podatkov v formi igre in kartografije. V zgodnjih sedemdesetih letih je Öyvind Fahlström ustvaril dela, ki so vabila publiko, da v njih aktivno sodeluje in jih spreminja. Med najbolj znanimi je bila serija Monopoly (CIA Monopoly, World Trade Monopoly). Te predelave originalne igre Monopoly so kritično naslavljale ameriško zunanjo politiko, globalno trgovino, vojaško industrijo in topografijo ameriških vojaških intervencij po svetu. Igra Tadeja Pogačarja & P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti MonApoly: Igra trgovanja z ljudmi (2004) podobno predeluje eno najbolj popularnih kapitalističnih iger. Vizualno sledi osnovnemu formatu in shemi igre, a vsebino popolnoma spremenja. Ko igramo igro MonApoly, se učimo novih informacij o globalnem spolnem delu; o ključnih lokacijah in aktivističnih organizacijah, organiziranih kriminalnih združbah, ki organizirajo trgovanje z ljudmi ipd. Igralke ali igralci lahko financirajo gradnjo varne hiše, podprejo nove programe, ki se borijo za pravice spolnih delavk, reši spolno delavko iz Moldove ipd. MonApoly predstavlja novo kartografijo spolnega dela in globalnega trgovanja z ljudmi. Sodelujoči ne akumulirajo kapitala, temveč se  učijo o geopolitiki spolnega dela v času aktualnega postkapitalizma. Na razstavi sodelujejo: Manca Bajec, Martin Bricelj Baraga, Öyvind Fahlström, Agnes Dénes, Disnovation.org, Larissa Fassler, Tadej Pogačar, Faith Ringgold, Maria Sarycheva, Sergen Şehitoğlu, Société Réaliste, Union Pragmatique, Haythem Zakaria. P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je v letu 2
še novic